Ɓurɗe Ɓanngude

View All

Mago/NƁK

LIFESTYLE

Kabaruuji Cariiɗi

View All

Coftal Ɓalli

Welingara: Jibineede Waalde Binngu Leydaagu “ƁAMTAARE FULADU”

Fuladu, jibineede waalde ɓinngu leydaagu (Mouvement de rassemblement Citoyen) inniraande “Ɓamtaare Fuladu” ñalnde Hoore-biir 11/2/23, to gooto he Hotelaaji Welingara. Waalde ndee ene renndini he nder mum, kaadar en, haala-heɗee en, ƴellitooɓe faggud, remooɓe, aynaaɓe e sukaaɓe rewɓe e worɓe. Tawa faandaara maɓɓe ko addude…

Umar Bah, ene summbi ƴamde lefel sarɗiyanke he suɓngooji Sarɗiyankooɓe Farayse 2024.

Umar Bah, Faraysenaajo mo iwdi Senegaalnaajo ene summbi ƴamde lefel sarɗiyanke he suɓngooji Sarɗiyankooɓe Farayse 2024. He kuccondiral makko e jaayndiyankooɓe, o hollirii ene jeyaa e sababuuji gaddanɗimo yiɗde jeeyede he suɓngooji hee ko ngam yiydemo wonnde Faraysenaaɓe wuurɓe caggal leydi Farayse ɓe, ene keɓe…

Suɓngooji Hooreejo leydi Senegaal 2024 mbele Maamuudu Ibraa Kan ko jogorɗo ƴamde lefol?

He winndannde mum yaltunde hanki lowre kumpital dakarleaks, habrii wonnde mawɗo galle emedia invest, Maamuudu Ibraa Kan mo Ɓokijawe, ene fiɓi ƴamde lefol laamu Senegaal he suɓngooji payaaɗi arde he 2024 ɗi. Ɓe kabrii wonnde jaayndiyanke oo ƴettii ngaal pellital ko ɓooyi seeɗe kadi ngila…

Suɓngooji hooraagu leydi Senegaal 2024, Porofesor Mary Teuw Ñaan ɓeydiima he doggol ƴamooɓe lefol.

He yeeso diɗɗal mawngal jaayndiyankooɓe e woɗɓe bismaaɓe, Porofesor Mari Tewo Ñaan, jaagorɗo jaŋde toownde kiiɗɗo o, feeñinii yiɗde mum he jeyeede e yiɗɓe ƴamde lefol laamu Senegaal, tawa ko he innde lannda Dillal Mbayliigu Ngenndi. Hiisiwalyanke o, jamminoriima wonde kandidaa joom mbaawka, panniiɗo, kadi…

Sonko takkii Makki Sal wonnde woni ko he yiylaade no wardi ɗum

Caggal ñalawma keewɗo dillere he nder wertaango leydi Senegaal hee fof, ñande Njeslaare,tawi saabii ɗuum ko seppooji yimɓe YEW, walla mbiyen yiɗɓe Usmaan Sonko. Ñalande Naasaande hooreejo lannda Pastef o nootitoyinooma noddaandu ñaawoowo o, haysinno ko he dow waawnere. Sabu ko alkaateeɓe towimo haa o…

Jalbugol (goodgol)Koode Gadaniiwol ene eyɓinee 250 haa 350 miliyoŋ Caggal Dawaa-Dawi

Koode gadiiɗe jalbude walla woodde njiytetee ko hakkunde duuɓi miliyoŋaaji 250 e 350 caggal Dawaa Dawi (Big Bang), ko ndeen koode gadane petti haa njayni e niɓɓere, so en njiɗi mbiyen ko ngaan saanga woni weetndoogo tageefo walla faru (univers).Ko ɓooyaani, won wiɗto waɗa e…

Iwdi geɗe neesu mahɗe ɓakdi.

Eɗen keewi nan’de protoŋre, notroŋre, elektoŋre walla mittere, ko ɗeen geɗe ngoni tuufeeje kala ko woodi, leydi, ndiyam, leɗɗe, jamɗe, teewu e henndu.Hol to koon ngeɗon limtuɗen dow kon iwi?Ɗuum ko maa nduttoɗen to ɓooyi, njahen haa Dawaa Dawi, fuɗɗoode goodal, fuɗɗoode faru (univers), ɗuum…

Hare ndimaagu e ƴellitgol ganndal he ɗemɗe Afriknaaje, yeru Dr. Pullogaynaako he Hiisiwal.

Caggal defte makko  Binndanɗe Hiisankooje (2016) e Gannde Hiisiwe (2019) Dr Muhammadu Faalil Sih yaltinii deftere mum tatiɓere he Hiisiwal (mathématiques). Ñoggannde Silo Hiisiwo, ko noon woni tiitoonde deftere ndee, yowitii ko he hiisa caltiwa e kiɓɓiwa, so en ndeftii he konngol Ceerno Bookara Aamadu…

Follow Us On