Dakaar 23 Duujal (APS) – Ganndo ɗemɗiyanke biyeteeɗo Papa Aali Jallo, jannginoowo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Gaston Berger to Saint-Louis, eeriima laamu Senegaal nde ƴettata politik ɗemɗiyankeejo teddinoowo keewal ɗemɗe ngam hisnude ngootaagu ngenndi e ndonaandi pinal.
« Politik ɗemɗe mo laamu Senegaal foti ƴettude ina foti wonde politik teddinoowo keewal e cereal ɗemɗe, teddinoowo kadi sifaaji demo-ɗemɗiyankooji, teddeendi ɗemngal(fotde keewal haalooɓe ɗum) kala e gollal mum renndoyankeewal », o wiyi e yeewtere nde o waɗdunoo e APS, e joofnirde yeewtere «Dowla e ɗemɗe ngenndiije » nde Grand Thâtre national yuɓɓini.
Ceerno Jallo siftinii wonde “ɗemngal wonaa tan kuutorgal ngam jokkondiral(yeewtidde) , kono kadi ko ngal jor-jokkol pinal.”
E wiyde makko, “jokkondiral e geɗe ɗemɗe ina waawi semmbinde ngootaagu, kono kadi ina addana en feccaade so en teskaaki keewal ɗemɗe e teddinde kala fedde ɗemngal.”
O wagginii peewnugol ɗemɗe ɗe tawa ina yahdi e teskaade “keeweendi haalooɓe heen ɗemngal kala wonndude e noofooje renndoyankeeje ɗemɗe ɗee”.
Ɗemɗiyanke oo ina sikki wonde jaɓɓal potondirngal, ngal wuuraaki, foti adoraade ko dokimantude e winndude ɗemɗe ɗee, naatnude ɗe he nder tippude jaŋde nde, rokkeede ɗe geɗal he nder jaayndeeje he kanum e nokkuuji renndo(piblik).
He jiyanɗe makko, “ƴellitde ɗemngal ko ƴellitde pinal, sabu ɗemngl ko faawru pinal.”
Ɗemngal kala ene moofti yiyannde mum adunaare, reende ɗum ko reende gootal e geɗe kimmuɗe e ganndal he pinal ngal fof en njiitotoo he mum, oteeŋtini. O noddii kadi he ɗaɓɓude ngootaagu leydi ndi kono wonaa wiyde ene nuska woon he ɗemɗe.
Ndeeɗoo yeewtere yuɓɓinaande to Grand Théâtre National Doudou Ndiaye Coumba Rose, hawri toon ko annduɓe heewɓe ngam yeewtidde e geɗe jowitiiɗe e jokkondiral hakkunde ɗemngal Farayse e ɗemɗe ngenndiije e nder leydi Senegaal, e nder ngonka kesɗitingol politikaaji pinal e jaŋde.

Sewnde: APS