Caggal nde Toowa Teddungal Hooreejo Makki Sal, waɗi haalannde mum hanki ngam feññinde wonnde fiɓaani ƴamtude lefol laamu Senegaal he suɓngooji payɗi arde he lewru Colte 2024, laaɓndal ngal Senegaalnaaɓe fof piniri hannde ko hol jogorɗo wonde lomto makko he hoore lannda makko APR walla nii he kawtal maɓɓe Benno Bokk Yakar?
Caggal kumpa juutɗo, fotde duuɓi nay, ɗi mawɗo leydi Senegaal o ruuɗotonoo laaɓnde he ko fayti he happu tataɓo, o yaltii hanki o jaabiima heen, kadi haysinno ko jaabowol ngol heewɓe e Senegaalnaaɓe njiɗnoo nande ne, ɗuum wonanii heewɓe bettere. Nde tawnoo yoga e haalaluuji makko, kanko e yahdiiɓe makko maandinatnoo ko o yiɗi ko yamtude lefol laamu nguu laawol tataɓol. Haɓe tafani nii happu tataɓo helmere hesere wiyde ɗum: “joyaɓe ɗiɗi” ngam reentaade helmere happu tataɓo, sabu doosɗe Senegaal kesɗitinaaɗe riiwtude ko ɓuri happuji ɗiɗi deggonfirdr. Kala ko Makki waawnoo fiɓde, e kala ko wonno feere yimɓe lannda makko APR e kawtal BBY ne, ndee ɗoo toɓɓere kam hankadi laaɓii joñciriima bannge, Kono hakkunde ɗoo e suɓngooji hooraagu leydi Senegaal ko lewbi jeegom tan heddii heen, te ngam waawde jeyeede e suɓngooji haa waawa dañde poolgu, ene laaɓndii golle keewɗe e sahaa jaajɗo. Ko ngoonga kawtal BBY renndini ko lanndaaji jogiiɗi humpito yaajngo he dawrugol Senegaal, kadi e ɓe njogii jagge tiiɗɗe he nder leydii hee kala. Jiidaa e ngalu e logistik ngam waawde umminde kampaañ mawɗo e waawde yettaade leydi ndii kala he dumunna daɓɓo. Kono ɗuum fof e wayde noon, dawrugol way ko hono no naalankaagal ni, ko maa yimɓe ɓee mbelema tan nde mbaawaa noddudeɓe ɓe nootoma. Hol mo APR walla ni BBY waawi suutude junngo mum wiyaa ko oo min ngemmbi Senegaalnaaɓe ndewa heen?
Hono no Hooreejo Makki Sal wiy he nder haalannde mum he ni, “leydi ndii ene heewi worɓe e rewɓe waawɓe ardaade ndi pawndi he dow bolol ɓamtaare.” Sikke alaa, he leydi waɗndi ko ɓuri teemedde tati lannda, heen gooto kala ene fooɗanoo laamaade, wonaa laamotooɗo ndi saɗtiraa. Heddii ko wonaa fooɗantooɓe ɓee kala leydi ndii anndi mbaawka mum en, walla kumpitii karallaagal mum en. Subu BBY laamaade leydi ndii ɗiiɗoo duuɓi sappo e ɗiɗi jawtuɗi, sikke alaa, ene heen ɓe yimɓe ɓee nganndi kadi kumpitii mbaawka mum men haa ko ene addana BBY ɗaminaade so ɓeen ngemmbaama yama leydi ndii jaɓa rewde caggal mum.
Hol mo APR jogori ngemmbude 2024.
Hooreejo jaagorɗe leydi Senegaal Aamadu Bah, ko gooto e terɗe APR fuɗɗuɓe lannda ka, kadi mo yimɓe heewɓe ɓooyi sooynade wonde lomto Makki he hoore lannda ka kala nde Makki felliti woppude. Hiñooɓe baɗe dawrugol Senegaal e peeje mum ene teskoo caggal nde o yalti laamu nguu dumunna seeɗa he 2020, gila o arti way ko hono no ellee Makki woni ko he tutaademo he heblanaade oon ñalawma cooynaaɗo. Gila e jaltugol makko kanko e huunde e jaagorɗe leydi ndii ngam haalde ko fayti he joljole ɓaɗnooɗe he darorɗe lewru Korse ɗee e addude heen yiyannde laamu ngu haa e lomtogol hooreejo leydi ndii he ardaade pummngal ñalnde juulde Taaske, tuma nde hooreejo o woni to Makka ngam hijjoore, ko maandeeji ɓaaƴooji he hollirde mawɗo leydi o ene yiɗi woownude yimɓe ɓee he ndaardude-mo gardiiɗo. So ngoonga Aamadu Bah, sappitiima ŋari natal mum dawrugol he ɗiiɗoo duuɓe jawtuɗi. He suɓngooji diiwaanuuji jawtuɗi ɗii Aamadu Bah ko kam halfinanoo post koordinaatoor ngenndi mo kawtal BBY. Ko adii nde Aamadu Bah, wonata hooreejo jaagorɗe he lewru Silto (Septembre) 2022, tawi o ardinooma ko juuti (2013-2019) Jaagorgal toppitiingal Faggudu, Ngalu e Eɓɓo ngal leydi Senegaal. He oon tuma o addi mbayliigu keewngu to bannge faggudu leydi ngam haa ɓeydoo waawde yeeñcinde kadi ɓeyda ngonka faggudu leydi ndi. Ene wiyee boom ko kanko sañi eɓɓo Makki Sal wiyeteengo “Senegal Emergent”, ngoo hayso tawii miijooji ɗii ummii ko he hooreejo leydi o Makki Sal, ko kanko rokki ɗum facciro. Kadi haysinno juutaani, Aamadu Bah halfinanooma jaagogal mawngal kadi keewngal faayida ngal woni jokkondiral e caggal leydi (2019-2020).
Ko adii ndi Aamadu Bah falatee jaagorɗo tawi ko o halfinaama golle tiiɗɗe he nder laamu Senegaal. Ko wayno wonde gardiiɗo kuuɓtodinɗo lempooji e lesɗeele (directeur général des Impôts et des Domaines). Halfineede ɗeen golle dowrowe ndokkiimo fartaŋŋe faggitaade karallaagal reende e anndude no geɗe jeyndenndi njogortee haa kisa, kadi e waawde faggitaade karallaagal he dawrugol katojinaangal ngam waawde ardaade he tolno toowɗo.
Aamadu Bah Hooreejo Jaagorɗe leydi Senegaal
Ñalnde Mawnde (Aljumaa) 16 Silto 2022 nde Makki Sal hucciti he ngenndi Senegaal ngam habrude ɗum suɓiima hooreejo jaagorɗe, ene jeyaa e geɗe ɗe o wiy woni ko o ɓuri himmirande. He biyɗe hooreejo leydi ndi: “Peeje ngam ustude cogguuji nguura, mballa yimɓe ɓee ndaña golle kadi kebla sukaaɓe ɓee e karallaagal cosgol golle (entrepreneuriat des jeunes), haɓaade pusameeje e kasdiiji tiiɗɗi ɗii, ma heddo e wonde huundeeji ɗi ɓurmi himmirande.” Ko ɗuum waɗi nde Aamadu Bah ari, kanko ne ko ɗuum o waɗi himme makko ɓurɗo toowde, yantude e wallude he duñde mbele jaŋde leydi ndii ene ɓeydoo yahrude yeeso, kadi e peeje mbele heɓde no safrorii ene ɓeydoo newaade.
Aamadu Bah Ñootoowo
Huunde nde rewindotooɓe dawrugol Senegaal teskii, ko alaa ɗo kawtal lanndaaji meeɗi ɓooyde he nder Senegaal, tawi joom mum en ene nanondiri, ene ngollodoo he dow deeƴre haa foti e Kawtal Benno Bokk Yaakar. Sikke alaa, so ɗuum waɗii sabii ɗum ko jogaade gardiiɗo baawɗo fuuntondireede e ñootde hakkunde renndidiiɓe mum, e mahde jonngu (alliance) hakkunde lanndaaji e dawriyankooɓe seertuuɓe. Aamadu Bah hollirii ngaal ñeeñal saanga nde o golli he guwarnamaa he o liggodi e jaagorɗe iwruɓe e lanndaaji ceertuɗi haa ɓe mbaawi yettaade he fayndaare maɓɓe e kuccam ngootam.
Sikke alaa, so APR suɓiima Aamadu Bah, ngemmbii ɗuum ngam yoo fooɗano lefol hooraagu Senegaal, ƴeewndo arwaniiwo ngo o jogori huccondirde woni, mbele omo waawi ñootde kawtal BBY ko aldaa e luural walla cargu. Mbele mo o waaw tamondirde lanndaaji e dawriyankooɓe heddinooɓe caggal Makki ɗii duuɓi kala haa ɓeen njaɓa duusdemo e wallitdemo he pooɗanagol jappeere hooraagu leydi Senegaal Colte 2024. So Aamadu Bah waawii taccude ngoon ƴeewndo eɗen mbaawi ɗaminaade, hayso weeɓataa ne, heɓdemo lefol hooraagu leydi Senegaal ene waawi aaɓnaade. Sabu so diwii Sonko, en njiyaani tawo e mawɓe lanndaaji Senegaal jogiiɓe kattanɗe renndinde ko BBY waawi renndinde ko. Haysinno lannda PDS he gardagol Karim Wadda jeyaama e suɓngooji payɗi. Hayso tawii noon dawrugol ene metti tiimande.